PLETENINASTI OLTARNI OKVIR
Cerkev Marijinega brezmadežnega spočetja, Kamnik, Šutna | 1951
. . . je zelo elegantno rešil . . . ni samo rešil tehničnega problema, ampak je delu izredno subtilno dodal skrito simboliko, ki je bila Plečniku vedno tako blizu. . .
To je zelo elegantno rešil. . .
Bergant je leta 1951 naredil okvir v obliki pletenine v zahvalo za rojstvo sina. Pletenino je izdelal po kosih v konveksni zaobljenosti in ko je postavil kose skupaj, so stiki zevali. To je zelo elegantno rešil tako, da je v kote subtilno vstavil stilizacijo monograma AM (Ave Marija). S tem ni samo rešil tehničnega problema, ampak je delu izredno subtilno dodal skrito simboliko, ki je bila Plečniku vedno tako blizu.
Odlomek iz knjige “REZBAR MAKS BERGANT, ŽIVLJENJE, POSVEČENO LEPOTI”
Avtor:
Miklavž Komelj
Podrobnosti umetniškega dela:
Lipovina | Vsaka stranica iz enega kosa | Pozlata z Lističi Pravega Zlata | Sijaj
Foto:
Žiga Mihelčič
In nato se je pojavil še Plečnik. Berganta mu je kot najboljšega kamniškega rezbarja priporočil pater Martin Perc, ki je leta 1947 arhitektu naročil predelavo med vojno zelo poškodovane župnijske cerkve sv. Benedikta v Stranjah.
Toda najsubtilnejši spomenik tega sodelovanja je Bergantov okvir za kopijo brezjanske Marije s Plečnikovim podstavkom v kamniški cerkvi na Šutni.
Ko je Plečnik videl okvir, je bil nad to rešitvijo navdušen in je Bergantu o tem v pismu. . .
Ko je Plečnik videl okvir, je bil nad to rešitvijo navdušen in je Bergantu o tem v pismu 18. septembra 1954 napisal: »[O]d srca pohvaljen za Brezjanko na Šutni! To ste vražje vehementno rezali – !« Bergantu je izjavil, da je delo tako čudovito, da ne sme preprosto viseti na steni – in da bo, kakor se je izrazil, zato še sam »pristavil svoj piskrček«; naredil je načrt za listnat podstavek z operutničenim obrazom, ki ga je nato prav tako izdelal Bergant. To drobno delo je torej zasnoval kot izrecen poklon Bergantovemu mojstrstvu.
. . .dva odlomka iz Plečnikovih pisem. . .
Za razumevanje Plečnikovega odnosa do Berganta sta zgovorna še dva odlomka iz Plečnikovih pisem; prvo je iz leta 1948:
Jaz se Vas mnogo spominjam, obžalujoč da živimo v tako skopem času – Izrabiti bi Vas hotel do skrajnosti –
Drugo je iz leta 1949:
Vém kako iskreni ste mi v vsem, to mi je v lepo, zadostno veselje, del tolažbe v tem hudičevo razrvanem času.
"To ste vražje vehementno rezali – !"
Blagorodni gospod
rezbar Maks Bergant,
Kamnik
Dragi moj prijatelj –
Sobota 18 sept. je!
Tov. Bitenc je danes menda v Celju. Če pride jutri v Kamnik, pride holt, niente pomagare. Meni bi bilo močno prav če morem priti v sredo tudi k Vam, prvič na en štamperl potli pa zarad' farbe. Uvidimo – dotlej bodite prisrčno pozdravljen ter od srca pohvaljen za Brezjanko na Šutni! To ste vražje vehementno rezali – ! Od našega skupnega prijatelja ni ne duha, ne sluha! ali je nemara spet v kehi?
Gvišna je sam' smrt – na pot' do nje se more človek vse sorta vrajmati.
Vam in gospej še enkrat pozdrav in vse dobro!
Vaš Plečnik
[18. IX. 1954. »Naš skupni prijatelj« je p. Martin Perc.]
