NAJVEČJI BERGANTOV OLTARNI OKVIR
Bazilika Marije Pomagaj, Brezje | 1977
. . .okvir Marijine slike na Brezjah, ki ga lahko vidimo tudi kot veliko skulpturo zlatega plamenenja – razrasla v tako razkošje. . .
Odlomek iz knjige “REZBAR MAKS BERGANT, ŽIVLJENJE, POSVEČENO LEPOTI”
Avtor:
Miklavž Komelj
Podrobnosti umetniškega dela:
Lipovina | Nastavek | Naloženi Okras | Pozlata z Lističi Pravega Zlata | Sijaj | Globina Okrasa 50–70 cm
Foto:
Žiga Mihelčič
Resnični nadaljevalec prav zato, ker ni kopiral baročnih vzorov, ampak je v sebi prerodil njihov voluminozni nemir, ki je iskal svojo pot v prostor kot organska rast. (Kot je dejal Gustav Mahler: tradicija ni shranjevanje pepela, ampak prenašanje ognja.) Ta se je v najizrazitejših delih – najbolj znano med njimi je okvir Marijine slike na Brezjah, ki ga lahko vidimo tudi kot veliko skulpturo zlatega plamenenja – razrasla v tako razkošje, da ta dela v svoji zvrsti v slovenskem kontekstu na trenutke učinkujejo skorajda kot bolj pravi barok od zgodovinskega baroka.
Njegovo najbolj znano in še posebej izvirno zasnovano delo. . .
Njegovo najbolj znano in še posebej izvirno zasnovano delo je plapolajoči okvir za Layerjevo sliko Marije Pomagaj na Brezjah; ta okvir ima dejansko vlogo oltarnega nastavka. Ta mojstrovina je bila dokončana leta 1977 in od takrat je neločljivo povezana z zavestjo o najbolj priljubljeni verski podobi v Sloveniji, žal pa je ob njenih reprodukcijah le redko navedeno avtorstvo okvirja. Ko je bil okvir dokončan, je o njem napisal lep članek p. Roman Tominec.
Bergant je to delo ustvaril iz najgloblje notranje nujnosti. . .
Bergant je to delo ustvaril iz najgloblje notranje nujnosti, saj je do Layerjeve podobe že dolga leta prej gojil poseben odnos; ohranjen je njegov zapis, datiran 8. 5. 1947, v katerem piše o svoji molitvi pred kopijo brezjanske Marije v Ljubljani – v tem zapisu prosi Marijo, naj bodo njegove roke močne pri krašenju njenih oltarjev … In da bo okrasil »najlepši duševni svoj oltar«. Kakšno srečo je moral čutiti, ko so ob dokončanju oltarnega nastavka, da bi ga »pomerili«, na tihem prenesli izvirnik Layerjeve slike v njegovo Bajtico!
V brezjanskem oltarnem nastavku pa lahko spet zaslutimo tudi neko povezavo s Plečnikom – zasnovan je kot »listnata monštranca« –, kakor bi šlo v zasnovi vsaj delno tudi za reminiscenco na idejo prve naloge, ki mu jo je zaupal v izdelavo Plečnik, glavnega oltarja cerkve v Stranjah.
